STALIŠČE PACIENTA: KAKO DELA FIZIOTERAPEVTKA S KRATKO ČAKALNO DOBO?

Ditka Vidmar
Objavljeno dne Kategorije #1 Bolečina v hrbtu Oznake

Zaradi poškodbe me je osebna zdravnica napotila na fizioterapijo. Poklicala sem veliko zdravstvenih domov, jim pošiljala e-pošto in izvedela, da je čakalna doba v zdravstvenih domovih v kraju mojega bivanja najmanj mesec in pol za hitro fizioterapevtsko obravnavo.

Če bi čakala na to fizioterapijo, bi mi že zdavnaj potekel odobreni mesec bolniške odsotnosti, še preden bi sploh lahko začela z rehabilitacijo po poškodbi. To pomeni, da bi mi morala komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje podaljšati bolniško odsotnost, ker se na delo ne bi mogla vrniti. In na delo sem se želela vrniti čim prej, ker me je skrbelo, da bi sicer lahko celo ostala brez službe.

Končno sem našla privatno fizioterapevtko s koncesijo, ki me je sprejela v enem tednu. Povedala mi je, da je pri poškodbah smiselno začeti s fizioterapijo čim prej, da poškodba ne zastara, ker je sicer rehabilitacija težja in počasnejša. Fizioterapevtska obravnava je bila super, intenzivna, prihajala sem skoraj vsak dan. Da bi še hitreje okrevala, sem si kupila karto za bazen in vaje, ki mi jih je pokazala fizioterapevtka, izvajala še v vodi.

Na fizioterapevtski obravnavi smo bili po trije ali štirje pacienti naenkrat. Fizioterapevtka se nam je posvečala vzporedno. Imela je oseben stik z vsakim izmed nas, vse sem jo lahko vprašala, res se mi je posvetila in ostalim pacientom prav tako. Zelo je bila učinkovita. Tudi za zasebnost vsakega od pacientov je bilo poskrbljeno.

Nekega dne sem bila na terapiji, ko so trije fizioterapevti z Ministrstva za zdravje prišli na izredni inšpekcijski pregled. Razložili so, da bo trajal kakšno uro, zato naj pošlje paciente domov. Razlog za obisk je bil v tem, da je fizioterapevtka v tekočem letu že presegla predvideno število fizioterapevtskih obravnav. Z drugimi besedami, preveč učinkovito je izrabljala svoj čas in pomagala preveč pacientom.

Med nadzorom nas ni želela odsloviti, ker smo bili naročeni na terapije in nam je želela obljubljeno tudi zagotoviti. Inšpektorjev ni zanimalo, kako kvalitetno obravnava paciente, ali so njene terapije učinkovite, kako hitro pacienti okrevamo. Zanimalo jih je, kje ima kaj zapisano, npr. protokol za sprejem pacienta, ko ta pride prvič na fizioterapijo, protokol za preprečevanje okužb, obrazec za pritožbo pacientov, če ti s storitvijo niso zadovoljni. Preverjali so birokratske postopke namesto vsebine.

 

Kaj je dobro?

Na prvo fizioterapevtsko obravnavo sem prišla v enem tednu, zato je bila rehabilitacija hitra in uspešna, brez nepotrebnih zapletov.

Fizioterapevtka je znala zelo učinkovito izrabiti svoj čas, delala je več stvari vzporedno in je tako lahko v krajšem času pomagala več pacientom.

 

Kaj bi lahko bilo bolje?

Želela bi si, da bi bilo več tako dobro organiziranih fizioterapevtov in da bi bili drugim za zgled.

Povsem nesprejemljivo se mi zdi, da se dobro organizirane zdravstvene delavce ovira pri njihovem delu, namesto da bi se jih spodbujalo in nagrajevalo.

»Kaznovanje« prevelike učinkovitosti povzroča dolge čakalne vrste in podaljšuje trajanje bolniških odsotnosti pri pacientih. To je nepotreben strošek za delodajalce in ZZZS, ki tako plačujejo preveč denarnih nadomestil za bolniške odsotnosti. Hkrati pa pomeni nepotreben primanjkljaj v državno blagajno, ker dela sposobni ljudje zaradi čakanja na fizioterapevtsko obravnavo ne morejo delati.

Nerazumno je tudi osredotočanje na zapisovanje protokolov in drugih birokratskih postopkov. Poudarek bi moral biti na kvalitetnem delu fizioterapevtov, birokracije pa bi moralo biti le toliko kot je nujno potrebno.

Z iskanjem fizioterapije s kratko čakalno dobo sem izgubila veliko časa. Želela bi si izvedeti, kako naj hitro najdem ustreznega fizioterapevta.

Če bi bila pacientom omogočena tudi fizioterapija v vodi, bi bilo njihovo okrevanje še hitrejše.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja