Verin izlet

Liza Žerdin
Objavljeno dne Kategorije #3 Z možgani za možgane Oznake

 

Vera je stara 54 let. Živi v okolici Ljubljane. Dela kot uslužbenka na pošti. Ima dva odrasla otroka in dva vnuka.

Z možem sta se razšla pred leti. Vera živi s kužkom. Vsak dan ga pelje na sprehod. Pred službo, ko se vrne domov in preden gre spat. Vera se rada druži s prijateljicami. Rada ima sprehode s psom, rada se igra z vnučkoma, rada poje v pevskem zboru.  Alkohola  ne mara. Včasih popije kak kozarec vina, več nikoli. Cigarete se ji zdijo nevarne. Veri se zdi, da živi zdravo. Resda je nekoliko predebela, vendar se ji zdijo njene prijateljice bolj. Vera se zato se s tem ne obremenjuje. Rada jé dobro hrano.  Rada potuje. Pa ne daleč. S prijateljicami gredo na voden izlet na Bled, v Prekmurje, Otočec, pa tudi na Bavarskem je že bila. Vera si zelo želi na izlet po Kraškem robu. Želi si na kavo v Trst. Želi poslušati o vojakih, ki so se tam borili. Želi se družiti s prijateljicami in spoznavati nove ljudi v skupini.

Zato se s prijateljicami dogovorijo. Vera se na dan odhoda prebudi, si skuha kavo, si pripravi prigrizek za na pot. Čaka do zadnje minute pred odhodom, preden gre na malo potrebo, da je na avtobusu slučajno ne bi tiščalo. Ne bi hotela, da se cela skupina ustavlja zaradi nje. Vero pred njeno hišo pobere Marija. Vera se poslovi od kužka in zaklene vrata. Še enkrat preveri, da je res vzela vse. Grozno bi bilo, če bi se morale zaradi nje vrniti, saj bi lahko zamudile avtobus. Na poti z Marijo pobereta še Tanjo in Stašo. Pred avtobusom stoji vodič. Pozdravi jih, vkrcajo se na avtobus. Vera se usede na sedež številka 18. Zraven nje sedi Marija. Všeč ji je, da je avtobus čist in moderen. Kmalu začnejo izlet.  Vodič po mikrofonu razlaga zanimivosti ob poti. Po dobri uri vožnje se ustavijo v kraški vasici. Veri je zelo všeč. Hiše so kamnite, vas izgleda zaspano. Vera vstane s sedeža, pred očmi se ji stemni. Marija jo vpraša, če je v redu. Vera odvrne, da ima nizek pritisk in da ni hudega. Ko stopi iz avtobusa se počuti čudno. Verjetno zaradi vožnje. Sledi skupini, ne želi ostati zadaj. Vera ima naekrat občutek, da bo padla. Zadnji trenutek jo ujame vodič. Veri je grozno nerodno, zaradi nje je moral prekiniti predstavitev, cela skupina jo gleda. Hitro se pobere, želi povedati, da je v redu, pa so besede slišati nekoliko čudne. Vrti se ji. Skupina zaključi, da je tako verjetno zaradi sonca. Odpeljejo jo na avtobus, da si odpočije in ji dajo piti vodo. Nato nadaljujejo ogled vasice, vrnejo se čez dobre pol ure. Vera se še vedno počuti čudno, mravljinči jo v desni roki, težko govori. Ljudje jo sprašujejo, če jo boli glava. Ne. Lahko hodi? Vera poskusi. Težko, vendar se bo potrudila. Sklenejo, da jo bodo po povratku domov peljali k zdravniku. Kaj pa če je kap? Ah ne, pa saj ni dovolj stara in je dobrega zdravja.

Vera se nadaljevanja izleta spominja slabo. Spominja se velikih zgradb v Trstu, spominja se, da je pila kavo, pa je ni mogla dokončati. Spominja se prijateljic, ki so se čudile, zakaj je danes tako zmedena. Veri se je zdelo, da mislijo, da se dela ubogo, da bi se vsi ukvarjali z njo. Zato je Vera raje molčala. Poskusila se je vesti, kot da ni nič narobe. Na poti domov je Vera zaspala in se prebudila šele v bolniški sobi.

 


 

Ta zgodba je šokantna. Neverjetna, celo. Pa je res? Zgodba temelji na pripovedi gospe, ki se ji je napisano resnično zgodilo. Čeprav so nekatere podrobnosti spremenjene, bistvo ostaja isto. V skupini ljudi, s katerimi je  resnična gospa bila na izletu, nihče ni prepoznal simptomov možganske kapi. Gospo so po skoraj desetih urah od natopa bolezni peljali v bolnišnico, kjer je bilo za kakršnokoli učinkovito ukrepanje prepozno. Gospa je sicer preživela, zaradi svoje mladosti in perspektivnosti zdravljenja je bila deležna dobre oskrbe s celostno rehabilitacijo. Po letu dni in pol od dogodka živi v domu za ostarele. Desne roke ne uporablja. Govori nerazločno, včasih se v svojih mislih popolnoma izgubi. Takrat jo je potrebno zaustaviti in ji pomagati spet poiskati rdečo nit. Svojci jo hodijo obiskovat, tudi prijateljice pridejo. Vendar pa je njeno življenje drugačno. Bori se, kolikor zmore, ampak je napredek počasen in ne vedno uspešen, zahteva pa ogromno truda. Kdo ve, morda bi se lahko stvari drugače iztekle, če bi udeleženci izleta prepoznali, da gre za izredno nevarno in pogosto bolezen, možgansko kap, pri kateri je čas ukrepanja ključen.

 

Kaj je možganska kap in zakaj do nje pride?

Do možganske kapi pride, ko možgani ne dobijo dovolj krvi, ki jim prinaša snovi, ki jih potrebujejo za delovanje. Do nje lahko pride zaradi zamašitve žile (strokovno je takšna kap ishemična) ali zaradi razpoka ene od žil v možganih (hemoragična kap). Posledica prekinjenega dotoka krvi je postopno odmiranje  možganskega tkiva, ki se kaže z značilnimi simptomi in znaki možganske kapi.

Koga lahko doleti možganska kap?

Kogarkoli. Čeprav je res, da se verjetnost pojava možganske kapi strmo zvišuje po 55. letu starosti še zdaleč ne velja, da se ta pri mlajših ne more pojaviti. Kar eden na 150 primerov možganske kapi se pojavi pri mlajših od 20 let.  Glavni dejavniki tveganja so, poleg starosti, na katero težko vplivamo, še povišan krvni tlak (strokovno arterijska hipertenzija), sladkorna bolezen (diabetes), atrijska fibrilacija, pri kateri gre za motnjo srčnega ritma, ki lahko povzroči nastanek strdkov, zato je pomembno redno jemanje predpisanih zdravil, in še nekatere druge srčne bolezni. Z zdravim načinom življenja lahko pomembno zmanjšamo verjetnost nastanka teh bolezni, posledično pa zmanjšamo tudi verjetnost pojava možganske kapi. Redno gibanje, zdrava prehrana, izogibanje alkoholu in kajenju so nekatere od stvari, ki jih lahko storite zase in za svoje telo, da zmanjšate verjetnost pojava mnogih bolezni, ki se lahko končajo s hudo invalidnostjo ali pa so celo usodne.

Kako prepoznati možgansko kap?

Verjetno ste že slišali za besedo, ki vam lahko pomaga prepoznati možgansko kap. GROM. Z veliko verjetnostjo je diagnoza pravilna, če oseba ne more opraviti preprostih aktivnosti, opisanih s spodnjimi črkami. Z zgodnjo prepoznavo bolezni lahko pomembno zmanjšate njene dolgoročne posledice ali celo rešite življenje.

G – govor

Oseba ima težave z govorjenjem, govor je nerazločen, jezik kot da je težak in brez prave funkcije leži v ustih. Naročimo, da bolnik pove preprost stavek in ocenimo, kako uspešno je to storil.

R – roka

Roka, lahko pa tudi noga je brez moči, oseba lahko čuti mravljince, prizadeti ud težko premika. Naročimo, da bolnik obe roki iztegne predse, v višini ramen, ocenjujemo, če je to sposoben storiti enako dobro na obeh straneh.

O – obraz

Značilna sprememba, ki jo lahko prepoznamo na obrazu, je povešen ustni kot, če smo pozorni pa lahko opazimo povešeno celotno prizadeto polovico obraza. Bolniku naročlimo, naj se nasmehne, ocenjujemo simetričnost in iščemo kakršnekoli nenavadne spremembe izraza na obrazu.

M – mudi se

V  določenih primerih je mogoče nastali krvni strdek razbiti s posebnim medicinskim postopkom, ki ga opravljajo zdravniki specialisti. Vendar pa je časovno okno za takšen poseg ozko, zgolj nekaj ur, zato je potrebna zgodnja prepoznava in takojšnje ukrepanje. Zdravniki imajo posebne sheme za ugotavljanje, kateri bolniki so za tak poseg primerni. Eden od dejavnikov, na katerega lahko vplivamo s hitro pomočjo bolniku, je čas od začetka bolezni.

Različna področja v možganih so odgovorna za različne dejavnosti. Ta področja prehranjujejo različne žile, ki se lahko zamašijo. Zato tudi simptomi in znaki možganske kapi niso vedno enaki! Potrebno je vedeti, da se lahko možganska kap kaže tudi na drugačne načine od tistih, ki smo jih navedli zgoraj, na primer kot vrtoglavica, dvojni ali moten vid, nerazumevanje govora, zmedenost, motnje ravnotežja … Pozorni moramo biti predvsem na kakršnokoli asimetrijo telesa, denimo, da je bolnik sposoben prijeti kozarec z desno roko, z levo pa ne, čeprav je še včeraj to zmogel. Znaki kapi se namreč značilno pojavljajo po eni strani telesa.

Kako ukrepati, če smo prepoznali, da gre pri bolniku za možgansko kap?

TAKOJ pokličemo 112. Razložimo, kdo smo, od kod kličemo in čim bolje opišemo situacijo. Povemo, da sumimo, da gre pri bolniku za možgansko kap, saj smo prepoznali znake, ki jih naštejemo. Poskušamo ostati mirni in zbrani, saj bomo tako najbolje pomagali bolniku. V najkrajšem možnem času bo poslana reševalna ekipa, ki bo bolnika prepeljala v bolnišnico, kjer bo prejel vso potrebno oskrbo.

Med tem, ko čakamo na reševalce, poskrbimo, da bo bolniku udobno. Poležemo ga in podložimo vzglavje. Če mu je slabo ali bruha, ga poležemo na bok. Zaradi morebitnih medicinskih posegov, ki jih bodo opravljali v bolnici, bolniku ne damo jesti in piti. Bolnika pomirimo in mu zagotovimo, da je pomoč na poti.

Kje  lahko izvem več?

Dobre informacije  lahko najdete na spletni strani Društva za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni na http://mozganska-kap.info/

Za angleško govoreče bo zanimiva tudi ta, nekoliko obsežnejša povezava. Dokument si lahko prenesete na računalnik .https://www.stroke.org.uk/sites/default/files/stroke_statistics_2015.pdf


Prispevek je nastal v sklopu projekta Z možgani za možgane.

Pridružite se nam na predstavitvi rezultatov projekta in prispevajte svoje ideje za čim večje zdravje možganov v Sloveniji. Predstavitev bo na javnem posvetu “Nevroznanost za družbo: Kako do boljše skrbi za zdravje možganov?”, ki bo v soboto, 30. 9. 2017 med 17:30 in 20.00 na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Več informacij in prijave na spletni strani posveta.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja