Danes smo v partnerstvu z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvom za zdravje RS, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zdravstvenima domovoma ZD Trebnje in ZD Celje prvič javno predstavili rezultate projekta.
Na zač
etku so zbrane udeležence nagovorile državna sekretarka pri Ministrstvu za zdravje RS, prim. Simona Repar Bornšek, sodelavka Direktorata za javno zdravje pri 
Ministrstvu za zdravje RS, ga. Tanja Mate, in direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ga. Nina Pirnat. Poudarile so, da je bolečina v hrbtu velik javnozdravstveni in ekonomski izziv, saj vsako leto terja skoraj 300.000 prvih obiskov pri zdravnikih in samo na račun bolniškega staleža delodajalce in zdravstveno blagajno stane več kot 40 milijonov evrov letno.
Predlogi novosti
Nato pa smo sodelujoči v projektu predstavili predloge novosti v zdravstveni obravnavi pacientov z bolečino v hrbtu, ki zaradi svojih težav obiščejo svojega izbranega osebnega zdravnika. Novosti obsegajo:
- triažno fizioterapijo za paciente z akutno bolečino v hrbtu,
- multidisciplinarno delavnico za paciente s kronično bolečino,
- vzdrževalni program za vse paciente v lokalnem okolju in
- poklicno rehabilitacijo za podporo pri vračanju na delo.
Predstavili smo tudi rezultate pilotnega testiranja teh novosti, ki je sedem mesecev leta 2018 potekalo v ZD Trebnje (testni zdravstveni dom), za primerjavo pa je v ZD Celje (kontrolni zdravstveni dom) obravnava pacientov z bolečino v hrbtu potekala kot običajno, le da smo o njej sistematično zbirali podatke.
Izkušnje družinskih zdravnikov in fizioterapevtov
O izkušnjah družinskih zdravnikov iz ZD
Trebnje je spregovorila prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. med., ki je omenila v pilotu zaznani trend manjšega napotovanja k specialistom ter veliko zadovoljstvo pacientov in zdravstvenih delavcev z novostmi. Sklenila je, da se je triažna fizioterapija na kratki rok izkazala za zelo učinkovito in da je mogoče multidisciplinarno obravnavo kronične bolečine oblikovati tudi na primarni zdravstveni ravni.
Izr. prof. dr. Alan Kacin, dipl. fiziot., je predstavil podatke o učinkovitosti triažne fizioterapije, v okviru katere so pacienti z akutnimi težavami prišli na vrsto v roku enega tedna. Kumulativni učinek tega hitrega dostopa do fizioterapije, uporabe dokazano učinkovitih fizioterapevtskih postopkov in povsem individualnega fizioterapevtskega dela se je kazal v klinično pomembnem izboljšanju bolečine in/ali zmožnosti pri več kot 80 % pacientov. To je skoraj dvakrat večji delež pacientov z izboljšanjem stanja kot v kontrolnem zdravstvenem domu, čeprav je bil posamezni pacient v testnem zdravstvenem domu v povprečju deležen skoraj pol krajše fizioterapevtske obravnave kot v kontrolnem zdravstvenem domu. Le nekaj več kot 10 % pacientov je potrebovalo daljšo specialno fizioterapevtsko obravnavo, tj. več kot tri obiske pri triažnem fizioterapevtu.
Jožica Zupančič, dipl. fiziot., učiteljica metode Cyriax, ki je skupaj z Darinko Kocjan, dipl. fiziot., Cyriax terapevtko, v ZD Trebnje triažno fizioterapijo izvajala sedem mesecev, je poudarila, da je večina pacientov potrebovala pomoč zaradi protruzij (hernij) medvretenčnih ploščic, ki so povzročale bolečino v večini primerov lokalno (samo v hrbtu). V četrtini primerov se je bolečina širila tudi v roko ali nogo, v desetini primerov je povzročala mravljinčenje, pri skoraj 15 % pacientov pa sta poleg bolečine ugotovili tudi šibkost (parezo) ene ali več mišic, ki pa se je v nekaterih primerih izboljšala že v sklopu samo treh obiskov fizioterapije.
Delavnica za paciente s kronično bolečino
Julija Podbevšek, mag. kog. zn., je predstavila multidisciplinarno delavnico za paciente s kronično bolečino, ki je potekala pod okriljem Centra za krepitev zdravja v ZD Trebnje. Delavnica temelji na najnovejših dognanjih s področja nevroznanosti bolečine in na biopsihosocialnem modelu razumevanja bolečine. Obsega osem srečanj v obdobju enega meseca, ki jih izmenjujoče vodijo družinski zdravnik, fizioterapevt in psiholog. Pacienti so bili za udeležbo na delavnici o kronični bolečini zelo zainteresirani. Po delavnici sta dve tretjini pacientov poročali o manjši omejitvi aktivnosti in dvigu splošne kakovosti življenja, polovica tudi o upadu bolečin, kar 90 % pa je vsaj delno bolje razumelo svojo bolečino in spoznalo načine, s katerimi jo lahko bolje obvladuje.
Vzdrževalni program
Marin Štefanec, dipl. kin., je predstavil vzdrževalni program, ki je bil namenjen pacientom s kronično bolečino po zaključku delavnice o kronični bolečini in je bil v celoti praktičen. Udeleženci so pod vodstvom kineziologa izvajali individualno prilagojen gibalni program v skladu z načeli postopnosti gibanja, s psihologom pa so vadili uporabo psiholoških veščin v vsakdanjih situacijah. Poudaril je, da se vrednost vzdrževalnega programa vidi v tem, da so po dveh mesecih od zaključka delavnice udeleženci tega programa učinkovite veščine, ki so jih spoznali že na delavnici, redno uporabljali kar v 90 %, tisti, ki se vzdrževalnega programa niso udeležili, pa v občutno manjši meri, to je v 61 %.
Poklicna rehabilitacija
Prim. Bojan Pelhan, dr. med., spec. med. dela, prom. in športa, je predstavil koncept poklicne rehabilitacije, ki poteka v sodelovanju med izbranim osebnim zdravnikom in pacientovim pooblaščenim specialistom medicine dela in se začne že zelo zgodaj, tj. v 4–6 tednih po poškodbi. Gre za pravno podprt, organiziran, strokovni postopek, s katerim se osebi z zdravstvenimi težavami pomaga ostati na delovnem mestu oz. se ji omogoči, da se čimprej vrne in ostane na delovnem mestu. Na primeru je prikazal, kako lahko specialist medicine dela s pravočasnim ukrepanjem v sodelovanju s pacientom in njegovim delodajalcem najde rešitev za prilagoditev delovnega mesta. Sodelujoče je povabil k izrabi te možnosti v svoji vsakdanji praksi in pozval k umestitvi tega načina dela v sistem zdravstvenega varstva.
Stroški
Stroškovni vidik obstoječega načina obravnave pacientov z bolečino v hrbtu in priložnosti, ki jih prinaša nov način dela, sem povzela dr. Ditka Vidmar, univ. dipl. biol. Trenutno se pri pacientih z bolečino v hrbtu približno dve tretjini denarja porabita za bolniški stalež na račun delodajalcev in ZZZS, ena desetina 
za obiske izbranih osebnih zdravnikov in fizioterapije ter četrtina za druge izvenbolnišnične in bolnišnične obravnave. Poudarila sem, da bi z vsakim pacientom z bolečino v hrbtu, pri katerem bi lahko preprečili dolgotrajni bolniški stalež, v samo sedmih mesecih ustvarili prihranke približno v protivrednosti vseh fizioterapevtskih storitev, ki jih v enakem obdobju porabi 100 povprečnih pacientov z bolečino v hrbtu. Podobno bi lahko preprečitev vseh novih invalidskih upokojitev že v samo sedmih mesecih ustvarila prihranke skoraj v protivrednosti stroškov vseh ostalih izvenbolnišničnih zdravstvenih obravnav (razen obiskov pri izbranih osebnih zdravnikih in na fizioterapiji), ki jih v istem obdobju ustvari 100 povprečnih pacientov z bolečino v hrbtu.
Rezultati projekta torej kažejo, da je ključno zajeziti pojavnost kronične (razširjene) bolečine in paciente z bolečino v hrbtu opremiti z znanji in veščinami za ohranjanje aktivnega življenjskega sloga ter v sodelovanju s specialisti medicine dela tudi za ohranjanje zmožnosti za delo.