V petek, 31. marca 2017, je bil rok za realizacijo nalog iz akcijskega načrta na temo izboljšav v zdravstveni oskrbi ljudi z bolečino v hrbtu.
Načrt je bil pripravljen v okviru dveh delovnih srečanj, ki sta sledili Umni javnemu posvetu z naslovom »Bolečina v hrbtu v zdravstvu – breme na plečih pacientov ali strokovnjakov?«. Na srečanjih so sodelovali pacienti z izkušnjo bolečine v hrbtu in strokovnjaki, ki področje dobro poznajo iz prakse.
Čas je torej, da poročamo, kako je potekala realizacija nalog iz akcijskega načrta in kakšni so rezultati.
PRVA NALOGA iz akcijskega načrta se je nanašala na potrebo po uvedbi strokovnih prednostnih kriterijev za fizioterapevtsko obravnavo. S tem so strokovnjaki s področja fizioterapije želeli doseči, da bi tisti pacienti, ki nujno potrebujejo fizioterapevtsko obravnavo, to tudi pravočasno dobili.
Za to je bila potrebna sprememba Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov, ki je podzakonski akt Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP).
V času delovnih srečanj so bili predlogi in dopolnitve ZPacP ravno v javni razpravi, zato je Združenje fizioterapevtov Slovenije omenjeni predlog iz akcijskega načrta do roka, 12. 1. 2017, posredovalo Ministrstvu za zdravje (MZ).
Na spletni strani MZ so dostopne informacije o tem prenovljenem ZPacP in pripadajočem pravilniku skupaj z odgovori na pripombe iz javne razprave.
Štirinajsti člen novega pravilnika nalaga Razširjenim strokovnim kolegijem pri MZ, da v šestih mesecih od uveljavitve novega pravilnika pripravijo strokovna merila za razvrščanje pacientov v posamezno stopnjo nujnosti – v primeru fizioterapije gre za stopnji nujnosti »hitro« in »redno«.
Do takrat pa velja člen 14.b ZPacP, ki govori o stopnjah nujnosti in uvrščanju v čakalni seznam. Ta člen izvajalcem zdravstvene dejavnosti (v našem primeru fizioterapevtom) nalaga, da ob prejemu delovnega naloga z oznako »hitro« opravijo triažo, preverijo obstoj medicinske indikacije in presodijo stopnjo nujnosti na podlagi zapisa na delovnem nalogu. Vse to ob upoštevanju strokovnih smernic.
Ocenjujemo, da bo imelo sprejetje omenjenega novega Pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah v mreži javne zdravstvene službe podoben učinek kot so ga želeli doseči udeleženci delovnih srečanj, t.j. da tisti pacienti, ki potrebujejo hitro pomoč fizioterapevta, npr. zaradi akutne bolečine v hrbtu, to tudi dobijo.
Zdaj vsi čakamo na sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPacP in novega pravilnika. Zanima pa nas, kakšne bodo izkušnje pacientov, fizioterapevtov ter specialistov družinske medicine, ko bo vse skupaj zaživelo v praksi. Zato bomo veseli, če nam jih boste posredovali na info@umni.si.
DRUGA NALOGA iz akcijskega načrta se je nanašala na potrebo po pripravi enotnih nacionalnih strokovnih smernic za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu in potrebo po pripravi klinične poti za te paciente.
Naloga Zavoda Umni je bila, da seznanimo generalno direktorico Direktorata za zdravstveno varstvo pri MZ in predsednika Zdravstvenega sveta pri MZ o potrebi po javnozdravstveni oceni bremena bolečine v hrbtu in potrebi po enotnih nacionalnih strokovnih smernicah za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu.
Trinajstega februarja 2017 smo zaprosili za termin sestanka pri generalni direktorici omenjenega direktorata, gospe Tanji Mate. Zaradi obilice drugih obveznosti omenjenega Direktorata, se bomo z njo sestali v mesecu aprilu, in sicer 20. 4. 2017.
Istega dne smo navezali tudi prvi stik s predsednikom Zdravstvenega sveta pri MZ, prof. dr. Francem Strletom. Svetoval nam je, naj pripravimo dopis, ga naslovimo na Zdravstveni svet in prosimo za obravnavo. Dopis z naslovom Pobuda za sodelovanje Zdravstvenega sveta v procesu priprave enotnih nacionalnih strokovnih smernic za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu smo 21. 3. 2017 po e-pošti poslali Zdravstvenemu svetu in zdaj čakamo na njihov odgovor.
TRETJA NALOGA iz akcijskega načrta je bila povezana s preventivo na področju bolečine v hrbtu. Sodelavci Zavoda Umni smo se zavezali, da bomo generalno direktorico Direktorata za javno zdravje pri MZ in vodjo področja za preventivno zdravstveno varstvo odraslih pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) seznanili o potrebi po medsektorskem programu za zdravo gibanje in o treh sklopih, pomembnih za preventivo pri bolečini v hrbtu. Z direktorico Direktorata za javno zdravje, gospo Mojco Gobec, in njenima sodelavkama, gospo Janjo Križman in gospo Tejo Ilc, smo se sestali 15. marca 2017. Kratko poročilo s sestanka si lahko preberete tule.
Za sestanek z dr. Jožico Maučec Zakotnik z NIJZ smo prvič zaprosili 9. februarja 2017 in se naposled dogovorili za termin sestanka, ki bo 19. aprila 2017.
ČETRTA NALOGA iz akcijskega načrta je bila povezana s potrebo po zaposlitvi več fizioterapevtov. Združenje fizioterapevtov Slovenije je že pred posvetom, konec septembra 2016, generalni sekretarki pri MZ gospe Vesni Kerstin Petrič predstavilo Nacionalno strategijo razvoja fizioterapije v osnovni zdravstveni dejavnosti do leta 2025. Gospa generalna sekretarka je obljubila, da bodo skušali upoštevati predloge. Toda, do danes se po besedah Združenja fizioterapevtov Slovenije ni še nič premaknilo.
POD ČRTO lahko rečemo, da smo se skozi dosedanje delo naučili dvoje.
Prvič: interes za spremembe, ki so v korist tako pacientom kot zdravstvenim delavcem in ki prinašajo dolgoročne prihranke za zdravstvo, obstaja, in to na vseh nivojih. Težava je v tem, da uvajanje izboljšav poteka zelo počasi.
Drugič: ljudje v službah, ki imajo možnost odločanja o teh spremembah, so zelo zaposleni, zato si želijo sodelovanja s tistimi, ki delajo v praksi.
Poiskati moramo torej način, ki bo pacientom in strokovnjakom, ki dnevno delajo s pacienti v okviru javnega zdravstvenega sistema, omogočil hitro in učinkovito sporočanje povratnih informacij.
Nato pa moramo ustvariti razmere, v katerih bodo lahko ti strokovnjaki poiskali priložnosti za optimizacijo delovnih procesov, ki so v interesu vseh, in te priložnosti tudi čim hitreje udejanjili.