Bolečina v hrbtu – poročilo s sestanka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje

Ditka Vidmar and Andrea Backović Juričan
Objavljeno dne Kategorije #1 Bolečina v hrbtu Oznake

 

V sredo, 19. aprila 2017, smo bili dogovorjeni za sestanek z gospo Maučec Zakotnik in gospo Andreo Backović Juričan, ki se pri NIJZ ukvarjata s preventivnim zdravstvenim varstvom odraslih.

Na drugem delovnem srečanju pacientov in strokovnjakov, ki je sledilo javnemu posvetu z naslovom »Bolečina v hrbtu v zdravstvu – breme na plečih pacientov ali strokovnjakov?« smo se namreč predstavniki zavoda Umni v tretji točki akcijskega načrta zavezali, da bomo vodjo področja za preventivno zdravstveno varstvo odraslih pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) seznanili o potrebi po medsektorskem programu za zdravo gibanje in o treh sklopih, pomembnih za preventivo pri bolečini v hrbtu.

Ker je bila gospa Maučec Zakotnik na dopustu, je na sestanku sodelovala gospa Backović Juričan, nacionalna promotorka zdravja pri NIJZ. Obljubila je, da bo informacije s sestanka posredovala tudi gospe Maučec Zakotnik, ki bo z mesecem majem začela delati kot državna sekretarka za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje in novemu vodji področja za preventivno zdravstveno varstvo odraslih pri NIJZ, gospodu Radetu Pribakoviću Brinovcu.

Gospa Backović Juričan nam je predstavila naslednje dokumente, ki so

podlaga za pripravo aktivnosti za zmanjšanje pojavnosti in boljše obvladovanje bolečine v hrbtu:

  • Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu, ki so bile objavljene marca 2015 in so nastale na pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Smernice podajajo temeljna načela za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu. Pripravljene so predvsem kot pomoč in podpora pri izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu, ki jih določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu. V smernicah lahko delodajalci in delavci najdejo veliko idej in priporočil, kako se lotiti promocije zdravja na delovnem mestu.
  • Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji 2014 – 2023 iz aprila 2014, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in predstavlja temeljni strateški dokument za razvoj slovenskega športa za izbrano časovno obdobje. Cilj programa so kakovostno športno dejavni otroci in mladina pri pouku, prostočasno športno dejavni otroci in mladina, športni rekreativci (družina, odrasli, starejši) in športniki v tekmovalnih sistemih.
  • Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, ki jo je Državni zbor RS sprejel julija 2015, njeno pripravo pa je v sodelovanju z več resorji koordiniralo Ministrstvo za zdravje. Cilj tega programa je izboljšati prehranske in gibalne navade prebivalcev od zgodnjega obdobja življenja do pozne starosti.

Vsi ti trije dokumenti so podlaga za konkretne aktivnosti tudi na področju preprečevanja bolečine v hrbtu.

Kaj konkretno se torej že dogaja na področju promocije zdravja hrbtenice?

V splošni populaciji:

  • Na spletni strani NIJZ je dostopna zloženka Vaje za zdrav hrbet, ki je strokovno pripravljena, brezplačna in prosto dostopna vsem.
  • V posameznih vrtcih potekajo akcije za gibanje, ki je pomembno tudi za zdravje hrbtenice, vendar aktivnosti še niso uveljavljene na nacionalnem nivoju.
  • V osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih, ki so vključeni v mrežo zdravih šol – od aprila 2016 ta mreža vključuje 60 % vseh slovenskih šol – izvajajo delavnice za zdravo hrbtenico.
  • Za ohranjanje zdrave hrbtenice nosečnic se je od leta 1999 usposobilo veliko vaditeljev preventivne športne vadbe za nosečnice.
  • Tudi v okviru šole za starše, ki je namenjena bodočim staršem in jo izvajajo zdravstveni domovi, nosečnice dobijo nekaj informacij o zdravju prijazni telesni dejavnosti in skrbi za zdravo hrbtenico med nosečnostjo in po porodu. Šole za starše bodo v prihodnje še boljše. Potekale bodo v okviru Centrov za krepitev zdravja, ki se s treh pilotnih Centrov za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih Vrhnika, Celje in Sevnica v letošnjem letu širijo v 25 novih zdravstvenih domov. V okviru Centrov za krepitev zdravja potekajo tudi motivacijske delavnice za spremembo in povečanje gibalnih navad, na katerih udeleženci dobijo delovni zvezek Gibam se, ki je prosto dostopen na spletni strani NIJZ in vsebuje informacije o fiziološki drži, dihanju in hoji.

Na delovnem mestu:

  • Delodajalci so v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu dolžni poskrbeti za promocija zdravja pri delu, kar vključuje preventivne aktivnosti, ki ohranjajo varnost in zdravje njihovih zaposlenih. Toda v praksi delodajalci zelo redko načrtno in sistematično skrbijo, da bi njihovi zaposleni izvajali aktivnosti za zdravje hrbtenice. Na tem področju Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje že načrtuje različne aktivnosti, ki naj bi se začele kmalu izvajati tudi v praksi.

Za paciente z bolečino v hrbtu:

  • Preventivni programi za paciente, ki so premalo telesno dejavni in so se že srečali z bolečino v hrbtu, so predvideni v okviru Centrov za krepitev zdravja, ki se kot omenjeno vzpostavljajo v okviru zdravstvenih domov. V Centrih za krepitev zdravja je predvideno sodelovanje najmanj naslednjih strokovnjakov: ene medicinske sestre, enega fizioterapevta in enega psihologa.

Česa po mnenju gospe Backović Juričan primanjkuje?

  • Primanjkuje jasnih in z dokazi podprtih informacij na temo zdrave hrbtenice.
  • Mladi med 18 – 30 let pravzaprav niso upravičeni do preventivnih pregledov (razen v času morebitnega študija), veliko jih sedi oz. opravlja težka dela brez ustreznih znanj, kako ob tem živeti zdravo in zaščititi zdravje svoje hrbtenice.
  • Informativni plakati o bolečini v hrbtu in njenem preprečevanju niso poenoteni, zato bodo v okviru Sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja pri Združenju fizioterapevtov Slovenije, katere predsednica je gospa Backović Juričan, do konca leta 2017 pripravili poenotene informativne plakate o bolečini v hrbtu in njenem preprečevanju.

Umni se sprašujemo, kaj še lahko vsi skupaj naredimo,

da bodo informacije in znanja o skrbi za zdravo hrbtenico dosegla vse Slovence? Kako lahko spodbudimo vse, ki so del javnega sistema: vzgojitelje, učitelje športne vzgoje, kineziologe, visokošolske učitelje, fizioterapevte, zdravnike, in druge da svoja znanja posredujejo vsem, s katerimi prihajajo v stik pri svojem delu? Kakšna orodja ti strokovnjaki potrebujejo, da to lahko storijo? In kako lahko strokovnjaki pri širjenju informacij sodelujejo med seboj, z NIJZ ter z nacionalnim radiem in televizijo ter z drugimi mediji, da bo vsak Slovenec zares poskrbel za zdravje svoje hrbtenice?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja