Kot urgentna zdravnica se zelo pogosto srečujem s pacienti z akutno bolečino v hrbtu. Moja naloga je, da pri vsakem izključim možnost, da gre za stanje, ki ogroža življenje.
Ali pa stanje, ki bi brez takojšnjih ukrepov lahko povzročilo hudo škodo za zdravje pacienta. Pacientom tudi pomagam lajšati bolečine.
Ko pacienta pregledam, zelo redko diagnosticiram stanje, ki potrebuje takojšnjo nadaljnjo diagnostiko oz. nujno pomoč katerega od specialistov. Pacientom večinoma pomagam s protibolečinsko terapijo, s pomočjo katere lahko počakajo do pregleda pri svojem osebnem zdravniku. On je namreč tisti, ki lahko skupaj s pacientom oblikuje dolgoročnejši načrt za zdravljenje in obvladovanje bolečine v hrbtu. Rentgensko slikanje opravim le pri izbranih pacientih, npr. če gre za sum na zlom.
Obravnava pacienta je nekoliko odvisna od posameznega zdravnika, lokacije ambulante (npr. oddaljenosti od bolnišnice) ter dostopnosti laboratorija in rentgena, kar se spreminja glede na dneve v tednu in uro obiska.
Zdi se mi, da pacienti urgenco pogosto izkoriščajo, da hitreje pridejo do zdravnika, ko npr. njihov izbrani zdravnik ne dela, ali ko si želijo tablet ali injekcij, ki jim jih osebni zdravnik ne bi predpisal.
Kaj je dobro?
Dobro je, da lahko urgentni zdravniki pacientu pomagamo prestati čas do obiska pri osebnem zdravniku.
Sposobni smo izključiti urgentna stanja.
Kaj bi lahko bilo bolje?
Preveč ljudi zaradi akutnih bolečin v hrbtu obišče urgentno ambulanto.
Nekateri pacienti izkoriščajo dostopnost urgence, namesto da bi šli naravnost k osebnemu zdravniku.