Bolečina v hrbtu: Sestanek pri državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje

Ditka Vidmar in Jožica Maučec Zakotnik
Objavljeno dne Kategorije #1 Bolečina v hrbtu Oznake

V četrtek, 22. 6. 2017 smo gospe Jožici Maučec Zakotnik, državni sekretarki pri Ministrstvu za zdravje, predstavili aktivnosti, izvedene v okviru javnega posveta »Bolečina v Hrbtu v zdravstvu – breme na plečih pacientov ali strokovnjakov?«

Predstavili smo ji tudi prispevek Bolečina v hrbtu v številkah in Akcijski načrt, ki so ga pripravili udeleženci UMNI delovnih srečanj z namenom izboljšanja zdravstvene pomoči ljudem z bolečino v hrbtu. Osredotočili smo se predvsem na 3. točko akcijskega načrta, ki se nanaša na preventivo na področju bolečine v hrbtu.

 

Gospa Maučec Zakotnik je poudarila, da so enotne interdisciplinarne strokovne in organizacijske smernice za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu predpogoj za izboljšanje zdravstvene obravnave pacientov z bolečino v hrbtu. O tem, da sta pripravo teh smernic oz. priporočil podprla tudi Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo pri Ministrstvu za zdravje in Zdravstveni svet smo že poročali.

 

V okviru poenotenih smernic je po mnenju gospe Maučec Zakotnik pomembno izboljšati:

Dostopnost do ustrezne obravnave – ljudje morajo že ob prvem obisku zdravnika zaradi akutne bolečine v hrbtu hitro dobiti ustrezno fizioterapevtsko obravnavo in natančna navodila, kako se čim hitreje rehabilitirati, prilagoditi način življenja in v prihodnje preprečiti bolečino v hrbtu. Ustrezno je treba ukrepati tudi ob pacientovem ponovnem obisku zdravnika zaradi bolečine v hrbtu, da se čim bolj zgodaj prepreči ponavljajoče se epizode bolečine v hrbtu. Ob prvem pojavu bolečine v hrbtu je pomembno, da oseba dobi maksimalno zdravstveno podporo in pomoč z namenom, da se prepreči potrebo po ukrepih v prihodnje.

Vsebino obravnave – Fizioterapevtska služba se mora organizirati tako, da ljudem z akutno bolečino v hrbtu pomaga odpraviti vzrok za bolečino. Paciente je potrebno naučiti tudi ustreznih ukrepov, s katerimi bodo lahko v prihodnje bolečino v hrbtu preprečili oz. učinkovito obvladali.

Upoštevanje narave dela, ki ga pacient opravlja – Ugotoviti je treba, kakšno delo pacient opravlja in poskrbeti za to, da se zmanjša tveganje za pojav bolečine v hrbtu v povezavi z delovnim mestom.

Ko bodo nove strokovne smernice za obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu sprejete, jih je potrebno predstaviti na sestanku s predstavniki Ministrstva za zdravje, ZZZS, NIJZ, predstavniki Združenja družinske medicine in Katedre za družinsko medicino, Zdravniške zbornice in ostalih deležnikov. Zatem pa je treba sprejete strokovne in organizacijske smernice ob podpori vseh deležnikov ustrezno in dosledno udejanjati ter spremljati učinke, ki jih te nove smernice prinašajo. Vsekakor bodo potrebne tudi spremembe v organizaciji in načinu dela fizioterapije.

 

Vzporedno s tem je potrebno po mnenju gospe Maučec Zakotnik vsebine za zdravo hrbtenico vključiti tudi v vsebino programov primarne in sekundarne preventive v Centrih za krepitev zdravja.

 

Naslednji pomemben ukrep po njenem mnenju pa je izboljšanje promocije zdravja hrbtenice na delovnem mestu. Delodajalci trenutno namreč nimajo ustrezne strokovne podpore za uspešno preprečevanje in obvladovanje bolečine v hrbtu na delovnem mestu. Strokovno podporo delodajalci nujno potrebujejo, da se bo bolečino v hrbtu čim bolj učinkovito preprečilo tam, kjer pogosto nastane – na delovnem mestu. V ta namen NIJZ že razvija pilotni model obravnave bolečine v hrbtu na delovnem mestu, s ciljem, da se ga kasneje uvede v prakso tudi širše. Pri Ministrstvu za zdravje pa se trudijo odpraviti administrativne ovire, da bi bilo tesnejše sodelovanje med delodajalci in Zdravstvenimi domovi uspešno omogočeno. Po mnenju gospe Maučec Zakotnik bi bilo potrebno uvesti Nacionalni program promocije zdravja na delovnem mestu, ki bi ga finančno podprli država in ZZZS. Le ta bi strokovno podprl promocijo zdravja na delovnem mestu in omogočil s strokovnimi intervencijami zmanjšati dejavnike tveganja za kronične bolezni in stanja ter z njimi povezane stroške delodajalcev in zdravstvene blagajne, ki naraščajo zaradi rastočega bolniškega staleža, invalidnosti, stroškov zdravljenja … Maučec Zakotnikova je prepričana, da bi se ta finančni vložek države in ZZZS bogato obrestoval s prihranki delodajalcev in zdravstvene blagajne.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja