V našem interdisciplinarnem timu se ukvarjamo z zdravljenjem kronične bolečine. K nam prihajajo pacienti, pri katerih akutne bolečine niso izzvenele, ampak so se nekaj časa ponavljale, nato pa postale stalnica v njihovem življenju.
Pri nekaterih ljudeh se je to zgodilo v enem letu, pri drugih so se bolečine občasno pojavljale deset let in več, preden so postale kronične.
Dejstvo je, da vzrok za pojav kronične bolečine v hrbtu nikoli ni samo poškodba ali bolezen hrbtenice, ampak gre vedno za sočasen pojav stresnih življenjskih okoliščin, v katerih se znajdejo ljudje. Menjava službe, ločitev, selitev, smrt v družini, zaporedje več operacij, slabi medčloveški odnosi v družini ali na delovnem mestu, idr. so sprožilni dejavniki, ki pri nekaterih ljudeh vodijo v pojav kronične bolečine. Pogosto se dogaja, da se kronična bolečina pojavlja sočasno z nespečnostjo, depresijo ali glavoboli. K njej so bolj nagnjeni ljudje z laktozno intoleranco, celiakijo, občutljivostjo na več kemijskih snovi, okvaro ščitnične funkcije (ki je povezana z izgorevanjem), poslabšajo pa jo lahko tudi pomanjkanje vitamina D, statini v zdravilih za zniževanje vsebnosti maščob v krvi, ipd. Kronična bolečina se vedno začne lokalizirano, npr. v hrbtu ali v katerem koli drugem delu telesa, nato pa lahko sčasoma zajame celotno telo.
Gre torej za kompleksen fenomen, ki se pojavi zaradi kombinacije bioloških vzrokov, osebnostnih značilnosti in vedenja pacientov ter njihovih socialnih okoliščin. Pri nas jo uspešno zdravimo s timsko obravnavo, v katero smo vključeni zdravnik, psiholog, fizioterapevt, socialni delavec in delovni terapevt. Pacienti aktivno sodelujejo v terapiji, s pomočjo katere se postopno začnejo zavedati svojih avtomatskih misli in telesnih odzivov ter razvijejo mehanizme za obvladovanje bolečine. Za takšno pomoč je potreben čas, v katerem s pacienti vzpostavimo zaupanje, raziščemo vzroke za kronificiranje bolečine in terapijo prilagodimo individualnim značilnostim vsakega pacienta.
Kaj je dobro?
Dobra je hitra obravnava pacientov z bolečinami v hrbtu, ki so posledica urgentnih zdravstvenih stanj.
Timska obravnava pacientov s kronično bolečino je uspešna.
Znanje o kronični bolečini se širi tudi skozi dodiplomska in podiplomska izobraževanja zdravstvenih delavcev.
Kaj bi lahko bilo bolje?
Kronično bolečino je treba prepoznati kot resno zdravstveno in psiho-socialno težavo ter ljudem ustrezno pomagati.
Osebni zdravniki bi morali imeti dovolj časa in biti usposobljeni za prepoznavanje in preprečevanje kronične bolečine pri svojih pacientih.
Pacientom s kronično bolečino bi morali omogočiti, da delajo in so s tem vključeni v družbo, ter jih obenem razbremeniti, npr. z zaposlitvijo za skrajšani delovni čas.
Pogoste obravnave teh pacientov na komisijah za presojo upravičenosti do bolniške oz. invalidske odsotnosti so nepotreben stres, ki jim slabša zdravstveno stanje.