Ob pojavu bolečine v hrbtu je pomembno, da se poskuša poiskati vzrok za pojav le-te. Ljudje redko pridejo na fizioterapijo, ko jih prvič v življenju zaboli v hrbtu oziroma z akutno bolečino.
Dostikrat je ob prihodu na fizioterapevtsko obravnavo akutna faza že mimo, pogosto pa se tudi izkaže, da so se težave pojavljale že v preteklosti.
Vse premalo se zavedamo, da največ lahko storimo mi sami, saj so izrednega pomena preventivni ukrepi, in sicer že od obdobja novorojenčka dalje. Pri dojenčkih se odsvetuje kakršna koli oblika pasivne vertikalizacije, kar pomeni, da otroka pasivno ne posedamo ali vodimo v hojo, ampak mu omogočimo, da je sam čimbolj aktiven na ravni čvrsti podlagi. Občutljiva skupina za pojav bolečin v hrbtu so nosečnice in mame po porodu, ki jim je treba v izogib dodatnim zapletom nameniti še posebno pozornost, da bodo psiho-fizično sposobne poskrbeti za novega družinskega člana.
Pomembna je skrb za vrtčevske in šolske otroke ter mladostnike, ki začenjajo veliko sedeti. Poleg upoštevanja ergonomskih ukrepov, je ključnega pomena aktiven življenjski slog. Če bodo otroci dobili dober zgled že v zgodnjem otroštvu, je bolj verjetno, da bodo aktivni tudi v odrasli dobi. Ob tem velja poudariti tudi pomen preprečevanja prekomerne telesne mase, ki je eden od velikih dejavnikov tveganja za pojav bolečine v križu.
Omenjeno pa velja tudi za odrasle, saj moramo biti za ohranjanje in krepitev zdravja redno telesno dejavni in se čim bolj izogibati sedečemu življenjskemu slogu. Ponudniki telesne vadbe morajo biti strokovno usposobljeni ter pri izvajanju vadbe slediti strokovnim smernicam, da s svojo vadbo ne povzročajo nepotrebne škode ali tveganja za vadeče. V realnosti žal dostikrat najdemo velika odstopanja od tega.
Pomembna je tudi ustrezna prilagoditev delovnega okolja ter izpeljava preventivnih ukrepov ter rednega usposabljanja zaposlenih na tem področju, saj se na delovnem mestu pogosto srečujemo s prisilnimi držami in daljšimi statičnimi obremenitvami.
Izrednega pomena na področju preventive so tudi zdravstveno-vzgojne delavnice, ki se izvajajo po zdravstvenih domovih po Sloveniji. S preventivnimi ukrepi na tem področju in učinkovitimi terapevtskimi obravnavami vplivamo tudi na zmanjšanje odsotnosti z dela zaradi bolniške, ki je pri bolečinah v hrbtu velik problem.
Učinkovitost fizioterapevtske obravnave je odvisna tudi od tega , kdaj pacient pride na obravnavo, torej kdaj se odloči poiskati pomoč in kako dolgo čaka na fizioterapijo, pa od sodelovanja pacienta ter usposobljenosti fizioterapevta. Nov sistem fizioterapevtskih obravnav je prinesel dobrodošle spremembe, ki omogočajo individualen pristop k pacientu, vendar tudi ogromno dodatne administracije, tako da dostikrat zmanjka časa za učinkovito delo s samim pacientom.
Nekatere fizioterapevte je nov sistem obravnav na začetku pahnil v veliko stisko, saj se niso počutili kompetentne, da se samostojno odločajo za izbiro fizioterapevtskih postopkov ter terapijo individualno prilagodijo posamezniku. To še posebej velja na področju manualne terapije in kinezioterapije. Žal pri fizioterapevtih še vedno obstajajo velike razlike med pridobljenimi dodatnimi oz. specialnimi znanji. Še vedno se v sklopu fizioterapevtske obravnave najpogosteje uporablja postopke, ki prinesejo le kratkoročne učinke, vse premalo pa se iz različnih razlogov fizioterapevti poslužujejo manualnih tehnik, kinezioterapije, npr. učenja posebnih terapevtskih vaj za stabilizacijo hrbtenice in medeničnega obroča, ter preventive.
V zdravstvenih ustanovah se pogosto še vedno ne zavedajo pomena strokovnega razvoja svojega kadra ali pa jim finance tega ne dopuščajo. Zato svojih zaposlenih dostikrat ne pošljejo na usposabljanja, ki bi bila ključna za njihovo sledenje razvoju stroke, kar pa bi tudi vplivalo na večjo učinkovitost obravnave ter sam ugled organizacije. Veliko fizioterapevtov se zato odloči, da si bodo usposabljanja krili sami, največkrat s pomočjo kreditov, saj so usposabljanja zelo draga. Po drugi strani pa nekateri fizioterapevti v svojih delovnih organizacijah kljub pridobljenim specialnim znanjem ne dobijo možnosti, da bi tovrstne obravnave izvajali. Včasih celo naletijo na odpor pri svojih sodelavcih, ki se čutijo ogrožene, če njihov kolega zna več .
Fizioterapevti se tako vrtimo v začaranem krogu, kjer se pogosto soočamo z občutki, da naše delo ni dovolj cenjeno, plača fizioterapevta v javnem sektorju pa nam ne omogoča niti dostojnega življenja. Odlično je, da obstaja možnost specialne fizioterapevtske obravnave, kar pomeni, da fizioterapevti, ki imajo ustrezna specialna znanja, lahko izvajajo bolj zahtevne terapije, vendar pa glede na potrebe teh terapevtov ni dovolj. Vsekakor je zelo spodbudno, da se fizioterapevti trudijo vlagati v svoje znanje ter se čedalje bolj zavedajo, da je človeka potrebno gledati celostno ter poskušati odkriti vzroke za njegove težave, da bo tudi učinkovitost terapije boljša.
Kaj je dobro?
Znotraj zdravstvenega sistema in izven njega razvijamo preventivne ukrepe za preprečevanje bolečin v hrbtu.
Obstaja možnost specialne fizioterapevtske obravnave, ki fizioterapevtom omogoča, da izvajajo bolj zahtevne in dolgoročno bolj učinkovite terapije.
Obstaja možnost specialne fizioterapevtske obravnave, ki fizioterapevtom omogoča, da izvajajo bolj zahtevne in dolgoročno bolj učinkovite terapije.
Kaj bi lahko bilo bolje?
Razviti učinkovite preventivne ukrepe za vsa življenjska obdobja in jih implementirati v prakso. Na področju preventive odraslih je ogromno narejenega, manjkajo pa sistemsko urejeni učinkoviti preventivni ukrepi na nacionalni ravni od novorojenčka dalje, na področju otrok in mladostnikov, nosečnic in mamic po porodu.
Delodajalci bi se morali bolj zavedati pomena strokovnega razvoja svojega kadra ter fizioterapevtom omogočiti, da svoje znanje neprestano izpopolnjujejo in nadgrajujejo, s čimer bodo lahko ljudem lažje pomagali odpraviti težave z bolečino v hrbtu, kar bo imelo trajnejše pozitivne učinke na paciente in zdravstveno blagajno.