BOLEČINA V HRBTU PET MESECEV PO PORODU

Ditka Vidmar
Objavljeno dne Kategorije #1 Bolečina v hrbtu Oznake

Začelo se je na dopustu, ko sem dvignila svojega 8-kilogramskega dojenčka in me je zabolelo v križu. No, dvignila in spustila sem ga že neštetokrat …

in priznam, nisem bila vedno pozorna, da bi to naredila povsem pravilno. Osnove pravilnega gibanja, ki ščiti hrbtenico, poznam s pilates vadbe, s katero sem se redno pod strokovnim vodstvom ukvarjala vse do poroda. Bila sem »fit« nosečnica, zelo veliko sem hodila, bila sem v zelo dobri kondiciji, med nosečnostjo nisem imela nikakršnih težav, tudi s hrbtom ne. In tudi pred nosečnostjo ne.

Skratka, da bi sprostila mišice, sem v topli morski vodi po svojem občutku naredila nekaj razteznih vaj. Pa ni pomagalo, bolečina je postopoma postajala vedno močnejša. In ne samo to, ko sem se pogledala v ogledalo, sem se ustrašila, ker je bila moja drža vidno »deformirana«. Medenica je bila v čudnem položaju, en bok je bil vidno bolj izbočen od drugega. Nekaj je bilo močno narobe. Malega nisem mogla sama dvigniti s tal, bolelo me je v skoraj vsakem položaju. Na srečo je bil le še en dan do konca dopusta. Ker nisem mogla čakati in me je res skrbelo za mojo hrbtenico, sem se še isti dan naročila na samoplačniško manualno fizioterapijo, ki mi je pred leti pomagala odpraviti bolečino v kolenu in gležnju. Prvi termin sem dobila čez dva dni.

Ko smo prispeli domov, sem dojenčka uspavala in se odpravila na urgenco, da bi z rentgenskim slikanjem preverili stanje hrbtenice. Precej hitro sem prišla na vrsto. Nisem imela nevroloških težav in zdravnik na podlagi rentgenske slike »ni ugotovil prepričljivih znakov sveže poškodbe skeleta«, zato mi je svetoval naj »po nekaj dneh pričnem z vajami za razgibavanje ledvene hrbtenice in krepitev hrbtne muskulature ter se izogibam dvigovanju težjih bremen in prisilnim držam«. Proti bolečinam mi je svetoval lekadol. Napotil me je k mojemu izbranemu zdravniku na kontrolo in nadaljnjo diagnostiko.

Z osebnim zdravnikom sem se posvetovala po telefonu. Podprl je mojo odločitev, da grem na fizioterapijo in mi naročil, naj se oglasim, če se stanje ne bi izboljšalo.

Na manualni fizioterapiji so ugotovili, da sem imela zablokiran največji sklep v medenici (med križnico in črevnico) na desni strani. Med slabo uro terapije je mišični krč okrog medenice popustil. Še vedno sem bila »postrani«, a v nekaj dneh je tudi bolečina popustila in hrbtenica se je skoraj povsem zravnala. Na drugi terapiji, čez en teden, so se sprostile še mišice ob hrbtenici. Zatem se mi je ne samo odvalil kamen od srca, ampak tudi bolečin ni bilo več, lega medenice in hrbtenice pa je bila spet normalna.

 

Kaj je dobro?

Na urgenci sem hitro prišla na vrsto, pomagali so mi, da nisem po nepotrebnem čakala.

S pregledom in rentgenskim slikanjem so izključili poškodbo živcev in sveže poškodbe skeleta.

 

Kaj bi lahko bilo bolje?

Ves čas obiska na urgenci sem imela občutek, da mi ne verjamejo, da je z mojim hrbtom nekaj močno narobe. Poznam se, in če ne bi bilo hudo, ne bi prišla tja.

Bojim se, da bi upoštevanje navodil z urgence, »naj po nekaj dneh pričnem z vajami za razgibavanje in krepitev hrbtne muskulature in proti bolečinam vzamem lekadol«, pripeljalo do še resnejše poškodbe hrbta. Pritisk na medvretenčne ploščice je bil povsem asimetričen, mišice so bile v krču in če bi z lekadolom še občutek za bolečino otopel, si laično z lahkoto predstavljam, da bi ob naslednjem napačnem gibu prišlo do zdrsa medvretenčne ploščice. Ni nemogoče, da je bila katera od medvretenčnih ploščic poškodovana že, ko sem prišla na urgenco. Brez slikanja z magnetno resonanco tega ni mogoče vedeti.

Navodilo za izvajanje vaj je bilo površno. Kakšne vaje točno naj bi delala? Kako intenzivno? Saj se niti obrniti v postelji nisem mogla. Katere vaje naj bi bile v taki situaciji primerne?

Po oceni manualnega fizioterapevta tako hudega mišičnega krča moje lastno razgibavanje ne bi uspelo sprostiti, tudi če bi vedela, kako naj to naredim.

Že pri tej izredno hitri samoplačniški fizioterapevtski obravnavi dva tedna nisem mogla skrbeti za dojenčka. Kaj bi šele bilo, če bi čakala na obisk pri osebnem zdravniku in nato še na običajno fizioterapijo?

Že zdaj je moral partner za dva tedna izostati od dela, da je lahko skrbel za dojenčka in zame. Koliko bi delodajalca in ZZZS stala še daljša odsotnost z dela?

Na šoli za starše in v porodnišnici so nam pokazali, kako pravilno rokujemo z dojenčkom, da bo njegov gibalni razvoj optimalen. Niso pa nam pokazali, kako naj rokujemo z dojenčkom, da zaščitimo svojo lastno hrbtenico.

Pogrešala sem tudi točna navodila, katere vaje in kakšne intenzivnosti naj izvajam po porodu. Vaje, ki so nam jih pokazali na šoli za starše sem že zdavnaj pozabila. Zato sem se lotila vaj, ki sem jih našla v videu na spletu, a nisem prepričana, da sem izbrala prave.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja