Za občutek, kako pogosto je pojavljanje bolečine v hrbtu, kateri strokovnjaki iz javnega zdravstvenega sistema se s tem največ ukvarjajo, koliko je zaradi bolečine v hrbtu odsotnosti z dela in koliko to stane delodajalce ter zdravstveno blagajno, smo pripravili nekaj tabel, grafov in izračunov.
Izhodišče so bili podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za leto 2015 ter drugi javno dostopni podatki.
Najprej nas je zanimalo, koliko je bilo v letu 2015 vseh obiskov pri zdravnikih zaradi katere koli težave s hrbtom. Osredotočili smo se na vse diagnoze iz širše skupine »bolezni hrbta« (Tabela 1), pri čemer je morala biti »bolezen hrbta« glavni razlog za obisk pri zdravniku. Šteli smo samo prve obiske v posamezni ambulanti primarne in sekundarne ravni zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti, kar pomeni da nismo upoštevali ponavljajočih se obiskov zaradi iste diagnoze in obiskov v bolnišnici.
Ugotovili smo, da je bilo zaradi »bolezni hrbta« v letu 2015 zabeleženih skupno 278.052 prvih obiskov zdravstvenih ambulant. Z drugimi besedami, obiskov je bilo le slabih 10.000 manj kot je bilo v letu 2015 vseh registriranih prebivalcev Ljubljane.
Kar tri četrtine teh obiskov je bilo na račun ene izmed diagnoz iz širše skupine »bolečine v hrbtu«. (Tabela 2).
Poglejmo številke še malo bolj podrobno. Javni zdravstveni sistem v Sloveniji je organiziran tako, da se pacienti ob težavah s hrbtom lahko obrnejo bodisi na svojega osebnega zdravnika ali pa na ambulanto urgentne medicine. Zdravnik nato presodi, če je potrebna napotitev na katero izmed dodatnih diagnostičnih preiskav, napotitev k ustreznemu zdravniku specialistu (npr. fizikalne in rehabilitacijske medicine, ortopedu, nevrologu, revmatologu, ipd.) ali pa napotitev na fizioterapijo.
Po pričakovanjih je največ ljudi z bolečino v hrbtu torej obiskalo osebnega zdravnika (Graf 1), približno 10-krat manj pa ambulanto urgentne medicine. Če upoštevamo podatek, da ima zdravnik družinske medicine na leto približno 10.000 kontaktov s pacienti¹, lahko izračunamo, da smo imeli v letu 2015 v Sloveniji zaposlenih kar 14 družinskih zdravnikov le za to, da so se ukvarjali s prvimi obravnavami pacientov z diagnozami iz skupine »bolečina v hrbtu«.
Na sekundarnem zdravstvenem nivoju je bilo prvih obiskov zaradi bolezni hrbta v letu 2015 2,6-krat manj kot na primarnem zdravstvenem nivoju. Največ pacientov so sprejeli ortopedi, približno pol manj pa še fiziatri in drugi specialisti (Graf 1). Podatka o tem, koliko pacientov z bolečino v hrbtu je bilo napotenih na fizioterapijo iz obstoječih baz podatkov žal nismo mogli pridobiti.
Zanimalo nas je tudi, kako pogosto so bili ljudje z bolečinami v hrbtu odsotni z dela in po koliko časa je odsotnost trajala. V letu 2015 je bilo zaključenih skupno 49.182 primerov bolniške odsotnosti za polni delovni čas zaradi diagnoz iz skupine »bolezni hrbta«. Od tega jih je bilo kar 84 % (41.127 primerov) na račun diagnoz iz skupine »bolečina v hrbtu«. Najpogosteje so bili zaradi težav s hrbtom z dela odsotni pacienti, stari med 50 in 54 let (Graf 2).
Povprečno trajanje odsotnosti z dela je bilo odvisno od diagnoze in se je v povprečju gibalo med 25 in 93 dni (Tabela 3).
Bolečina v hrbtu je terjala povprečno 25 dni bolniške odsotnosti – mlajši od 40 let so bili odsotni do 20 dni na leto, šestdesetletniki pa okrog 40 dni (Graf 3).
Nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti je prvih 30 dni praviloma strošek delodajalca, daljše bolniške odsotnosti pa se financirajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih izplača ZZZS. Če privzamemo, da stane nadomestilo plače med bolniško odsotnostjo 80 % bruto plače in upoštevamo povprečno bruto plačo v letu 2015², ki je znašala 1555 EUR, lahko izračunamo, koliko so v letu 2015 stala nadomestila plač na račun odsotnosti z dela zaradi bolečine v hrbtu. Pacienti z diagnozami iz skupine »bolečina v hrbtu« so v letu 2015 ostali doma skupno 1.038.603 koledarskih dni, kar je delodajalce in zdravstveno blagajno stalo približno 42 milijonov evrov. Če bi vsak izmed teh pacientov ostal na bolniški le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna skupaj prihranili približno 1,5 milijona evrov.
Če bi torej znali bolje preprečevati bolečine v hrbtu in pacientom hitro in ustrezno pomagati, bi ne samo zmanjšali trpljenje, ki ga te bolečine prinašajo, temveč bi razbremenili tudi zdravnike v javnem zdravstvenem sistemu ter omogočili večje prihodke delodajalcem, prilive v javno blagajno na račun davkov in prispevkov ter zmanjšali stroške zaradi bolniških odsotnosti in nezmožnosti dela sicer delovno aktivne populacije.
[¹] Gorazd Kosmač (2015). Dan zdravnika družinske medicine: črni raček slovenskega zdravstva. Ljubljana, MMC RTV SLO. (Dostopno na: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/dan-zdravnika-druzinske-medicine-crni-racek-slovenskega-zdravstva/365461)
[²] Statistični urad RS (2017). Povprečne mesečne plače (EUR), Slovenija, mesečno. (Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H285S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2)